V četrtek 15.2.2024 se je obetalo lepo vreme. pa smo se podali na izlet na Ravnik. Z vlakom smo se
zapeljali do Ljubljane ter nato prestopili na avtobus, ki nas je varno pripeljal v Hotedršico.
Po prvi svetovni vojni je ta trg pristal na meji Jugoslavije in Italije. Kontrabant je cvetel, v kraju je bilo
veliko državnih uradnikov ( policija, carina…) premogli so tri gostilne in tri trgovine. Danes premorejo
komaj eno gostilno in vaško trgovino. Razen prometa proti Idriji se v kraju ne dogaja nič, prebivalci se
dolgočasijo.
Mi smo seveda stopili zjutraj na okrepčilo v edino gostilno Turk. Gostilna ima prenovljeno notranjost,
prijazno so nas postregli. Skozi naselje smo se napotili mimo zemljank   proti našemu cilju .Zemljanke so kleti, vkopane v zemljo. skozi vse leto je v njih enakomerna temperatura in vlaga, zato so idealne za shranjevanje gomolnjic , krompirja, krmne pese, korenja in kolerabe    Pot se je kmalu nagnila
navkreber, zagledali smo prve znanilce pomladi – lepo cvetoči telohi.  Pot se je zravnala, prišli smo
na vrh vzpetine in zagledali smo našo Barbaro na sosednjem hribu.

Najprej smo se sprehodili skozi vas Ravnik. V vasi je močno lesarsko podjetje: razžaguje debla, izdeluje tramove za ostrešja, ladijski pod… Na bližnji kmetiji smo videli posebne dolgodlake konje. Vas je zanimiva za priseljence, opazili smo nekaj novih hiš. Topel sončen dan nas je vzpodbudil, da smo se kmalu povzpeli na vrh do cerkve Sv. Barbare.

Cerkev je potrebna prenove, v prospektu piše, da je cerkev prvič omenjena leta 1526. Leta 2026 bodo
praznovali 500 – letnico. Prebivalci Hotenjske fare – prebivalci Ravnika, Novega Sveta, Žibrš in
Hotedršice, zbirajo sredstva za nujno obnovo cerkve. Cerkev stoji na dominantni točki, hrib nudi lep
razgled na okoliške vzpetine, pozidane z vasmi, na Javornik, na Golake, Julijske Alpe, Kamniške Alpe.
Tukaj smo si privoščili počitek, se predali dremežu na soncu. Ura je bila ravno dvanajst, mežnarja ni
bilo blizu, zato sva z Ivom potegnila vsak za eno vrv in zazvonila poldan.
Ogreti od sonca in spočiti smo se ležerno vrnili v Hotedršico. V gostilni Turk smo še nekaj popili,
kmalu je prispel naš avtobus, ki nas je odpeljal proti domu
                                                                              Zapisal  Anton Rajh ; fotografirala Anton Rajh in Ivo Puhar