V dvorani Mestne knjižnice Grosuplje so nam predstavili novo, že 10. knjigo Domoznanske zbirke, ki jo podpirajo tri občine pod okriljem Mestne knjižnice Grosuplje, Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Lepo je praznovati kulturni praznik z novo knjigo.
»Jubilejna knjiga je »domoznansko popotovanje«, ki pričuje o lepotah značilnih in atraktivnih naravnih danosti našega področja, odstrinja zavese pozabe z vznemirljivih ljudskih zgodb in opozarja na naše vidnejše živeče kulturne ustvarjalce in njihova dela,« je zapisal v uvodu knjige urednik zbirke dr. Mihael Glavan.
Zdravljico na začetku, kot se za občinsko proslavo ob državnem prazniku spodobi, in še nekaj pesmi ob koncu večera je zapel ŽePZ Nasmeh.
In na »popotovanje« smo se podali z avtorjem knjige, novinarjem, pesnikom in pisateljem Željkom Kozincem, redaktorico knjige Bogi Pretnar in moderatorjem pogovora Rudijem Podržajem.
Željko Kozinc je napisal več potopisnih knjig, začel jih je delati, ko je šel v penzijo. Popisal je deželo, ki mu je najljubša, in to je Slovenija. Počaščen je, da sta ga urednik zbirke dr. Mihael Glavan in direktorica knjižnice Roža Kek povabila, da popiše te tri občine, ki jih je že dobro poznal. Ni hotel biti dolgočasen, zato je izbral tak način, da je združil zgodovinska, zemljepisna in statistična dejstva in jih začinil z zgodbami, pripovedmi, lastnimi opažanji. Za vsako občino je izbral poseben stil, saj so vse tri občine tako zelo različne. Pri knjigi so mu pomagali informatorji iz vsake občine, veliko podatkov pa je zbral v svojem novinarskem obdobju, saj se je že leta 1960 kot novinar mudil v Grosupljem.
Željko Kozinc je v Grosupljem živel v letih 1988/1996 in je opomnil, da je »Grosuplje v prispodobi podobno mlademu človeku, ki se naenkrat »potegne«; vsi strmijo nad njegovo silo in talenti, zraven pa vendar opažajo, kako še ni zmogel dozoreti v svojem razvoju; ker je preveč oprt na Ljubljano.« Kadarkoli se vrne, občuti, kako je v mestu vse po novem, pa tudi vse po starem. Hiter razvoj je sem pripeljala železnica. Vendar je bil kraj dolgo časa »zaprt«, domačini niso dovolili pozidave kmetijskih površin. Prebivalstvo je vseeno naraščalo, skokovito predvsem v zadnjem času, ko je postalo zaradi dobrih povezav z glavnim mestom spalno naselje Ljubljane. Značaj mesta šele pridobiva, saj mesto mora imeti mestni trg, kulturne ustanove, industrijske cone. Avtor opaža neke vrste amerikanski način širjenja.

Ker je v naših krajih veliko lepot, se je avtor ustavil le ob nekaterih. Sprehod po občini Grosuplje je začel na Magdalenski gori. Mogočno ljudstvo, ki naseljevalo te kraje, so bili naši predniki, je poudaril. Vojvodinja Mecklenburška je izkopala 7 gomil, jih je pa še 30. Prvi je sem prišel Jernej Pečnik s Ceste v Dobrepolju, ki se je doma na zemlji skregal z motiko, na arheoloških najdiščih pa mu je dobro služila. Zdaj ne bodo več razkopavali zemlje, ampak bodo z zračnimi posnetki z novo tehnologijo raziskali, kje se še splača kopati. Magdalenska gora je prijeten, miren kraj za nedeljski popoldanski sprehod.
Zanimiva se mu je zdela Lučka dolina z jamo in cerkvijo sv. Ožbolta. Polje je kraško. Jama je prepredena s sifoni in ko se ti napolnijo, se voda razlije po polju in izplavi na dan človeške ribice in kakšno ribo.
Osamelec hum Kopanj je zanimiv zaradi Radenskega polja, pa tudi zaradi pestre zgodovine. Dve leti je tu preživel tudi France Prešeren pri svojem starem stricu. Več pozornosti bi mu morali posvečati. V svojih poezijah je uporabil le okoli 2500 besed, pa je napisal take umetnine. Jezik je naša duhovna hiša, zato mu moramo posvečati več pozornosti, brati Prešerna.

Tabor Cerovo je edini v celoti obnovljen protiturški tabor na Slovenskem in priča o težki zgodovini naši krajev. Avtor se spomni koncertov, ki jih je obiskoval v času, ko je še živel v Grosupljem. Blizu je Županova jama in v zadnjem času še Cerovo z urejenim mokriščem in opazovalnicami za ptice.

Bogi Pretnar je prispevala v knjigo poleg redakcijskega dela tudi zapis o prehrani. Raziskala je posebnosti dolenjske kuhinje in to so po njenem mnenju štruklji: jajčni, pečeni, fižolovi štruklji. Spomnila se je dr. Borisa Kuharja, ki napisal celo knjigo o štrukljih.

Knjiga Lepote in vrednote treh dolin je zanimivo branje. Čutiti je avtorjevo naklonjenost krajem, ki jih opisuje, občudujemo pa lahko tudi njegovo obširno splošno znanje, ki ga je pokazal tudi v razgovoru z moderatorjem Rudijem Podržajem, saj nista ostala samo pri zapisih v knjigi, ampak sta vedenje o naših krajih močno razširila z dodatnimi razmisleki o zgodovini, demografiji naših krajev, o ljudeh, ki so tu živeli in delovali.

Večer je povezovala knjižničarka Jasmina Mersel Šušteršič, odlomke iz knjige pa so brali člani recitacijske skupine Ivo Puhar, Marija Samec in Franci Zorko. Župan Občine Grosuplje se prireditve zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti. Številni gledalci so se še dolgo zadržali v pogovoru z avtorjem. Knjigo si lahko izposodite ali pa si jo kupite v Mestni knjižnici Grosuplje.
Napisala Marija Samec

Video posnetek s predstavitve knjige Željka Kozinca “Lepote in vrednote treh dolin”, ki ga je posnel in pripravil Brane Petrovič,  si lahko ogledate  tukaj.

Fotografirala Vera Puhar