Gospa Majda Senčar je v uvodu knjige OKRUŠKI o sebi zapisala:
Rodila sem se spomladi leta 1936 v lepi zeleni dolini Štrigovci. Tja so se moji starši preselili iz Ljutomera, odkoder izvira naš rod. Sem vzgojiteljica, mama, babica.
Moje življenjsko delo me neizmerno osrečuje. Bogati me umetnost, tolaži in veseli narava. Želim iskrenost in stanovitnost. Študija pedagogike in psihologije mi ni bilo dano dokončati. Bila sem izkoriščena, prevarana, ponižana, razžaljena. Živela sem po vsej prejšnji domovini. Nazadnje smo se udomili na Brinju v Grosupljem, v čudoviti naravi in med prijaznimi ljudmi.Tukaj se mi izpod peresa prismeji celo kakšna humoreska. Že od mladih nog objavljam kratke zgodbe v pedagoških revijah in izbranih zbornikih.. Mojih sedem križev mi je iztisnilo iz duše spomine na otroštvo med vojno. Razkrivam vam jih.
O Majdinih literarnih pripovedih so zapisali:
Še enkrat Vam hvala za vaše črtice, ki sem jih prebral z velikim veseljem in so me zelo navdušile. Precizno subtilno napisane – pričarajo tiste težke čase s čarobnostjo otroškega pogleda. In tako me je ganila vaša ljubezen do slikanice “Pokonci izpod korenin!”
Tudi meni je bila – s takšno časovno razliko – to vedno ena najlepših in najljubših slikanic.
Miklavž Komelj – pesnik, esejist, umetnostni zgodovinar; to je mnenje po branju sklopa črtic “Spomini iz otroštva”
Majda, ko prebiram in prebiram tvojo črtico Mavrične zastave, te dobesedno čutim in vidim v dogajanju. S svojo božajočo tenkočutnostjo in brezpogojno ljubeznijo si se mojstrsko postavila med dva svetova – izobilje in revščina.Nikogar ne obsojaš, nikogar ne pomiluješ, vse je prikazano tako, kot je.Nobenega zakaj. Samo veliko prijaznosti in sreče v pogledih na lepote in nepojemljive razsežnosti razkošja. Ti, ki znaš gledati s srcem, si tudi kamne spremenila v dragulje.
Rozi Fortuna – Majdina prijateljica
Spoštovana Majda Senčar, res hvala za zaupanje, prebrala sem jih že drugič, zdijo se mi enako lepe kot pri prvem branju: raznovrstne po temah, privlačne, nevsiljive, uganjljive. Lepo zajamejo ves čas od Vašega otroštva do vnukov. Upam, da jih bomo brali v knjigi.
Mojca Seliškar – pesnica in slavistka
Vaše literarne pripovedi sem z veseljem prebral. Tenkočutno znate opisati vzdušje, ki vlada med Vašimi liki in kar je najbolj pomembno, ne moralizirate, temveč pustite bralcu, da si poišče odgovor sam ali ustvari svoje mnenje. Brez kakršnekoli zadrege, lahko objavite vaše pripovedi, vse so vredne za objavo, od tistih med vojno do današnjih dni.
Goran Gluvić – pisatelj in dramatik
Čisto malo in potiho odpiram okence vaše duše; le toliko, da vam zašepetam, spoštovana gospa, moje veliko spoštovanje. Vi res znate! Seveda pa se zavedam, da ni pravega znanja brez čutenja. In tisto, kar ste napisali, sem močno, močno čutila z vami.
Katarina Kočevar – sošolka iz likovnega krožka
Majda nam daje Popotnico, s katero moramo živeti mlajše generacije, jasno izjavo proti vojnim grozotam, trpečo in travmatično vojno izkušnjo otroka, ki nikoli ne zastara.
Simona Zorko – umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture
Gospa Majda Senčar, za podeljeno priznanje vam čestitamo!
Za UTŽO Grosuplje, predsednica Andreja Smolič
Prispevek pripravil: Ivo Puhar
Fotografije: Ivo Puhar
Oznake: Majda Senčar, Okruški, poezija, priznanje