Angleška skupina v Vurnikovi Radovljici

Akademsko leto smo zaključili 1. junija, v sredo, 6. junija 2018, pa se je angleška skupina Katje Bricelj odpravila v Radovljico. Skozi celo leto so se seznanjali z delom umetnikov Ivana in Helene Vurnik, ki sta živela in ustvarjala v Radovljici.

Sestali smo se pred grosupeljsko knjižnico in se z dvema avtomobiloma odpravili proti Radovljici. Sprejela nas je vodička in nas najprej popeljala v grajski park, katerega ostanek je še vedno imeniten.

Ob potki v parku smo občudovali lepe kovinske svetilke. Razpisali so natečaj za kovinske svetilke po mestu. Prispelo je toliko zanimivih rešitev, da so izbrali več načrtov in jih izdelali ter postavili v park in na ulice.

Po stranskih uličicah nas je vodička popeljala do Vurnikove hiše, ki stoji v delu Radovljice, ki je bil zgrajen že izven mestnega obzidja in se imenuje Podmesto. V hiši urejajo spominske sobe Vurnikovih, vendar hiša še ni urejena za ogled.

Po mestnem jarku in pod oboki dveh nekdanjih mestnih obzidij smo prešli na drugo stran in se povzpeli po strmem klančku skozi mestna vrata na glavni trg. Najprej smo se ustavili pri kipu Josipine Hočevar. Poročena je bila z Martinom Hočevarjem iz Podloga pri Velikih Laščah. Pomagala je tudi pri gradnji šole v Škocjanu. Spomenik je bil zgrajen leta 1908 v zahvalo, ker je ustanovila poseben sklad za radovljiške vdove, sirote in šolsko mladino in prispevala za vodovod. Spomenik je izklesan iz sivega kamna in upodablja šolarčka, ki v eni roki drži knjigo, z drugo roko pa podpira reliefni medaljon s portretom Josipine Hočevar. Izklesal ga je kipar Josip Pavlin, avtor podstavka – vodnjaka pa je znani podobar Janez Vurnik.

Sprehodili smo se po trgu in občudovali lepo obnovljene stare hiše. Z razgledišča smo pogledali še na Predtrg, skozi steklena vrata pokukali v cerkev in se napotili v grad. Ogledali smo si stopnišče in koncertno dvorano. V Šivčevi hiši nas je že čakala kustosinja, ki nam je razkazala hišo, zbirko ilustracij in arhitekturne ideje za sobe znanih Slovencev v hotelu Union v Ljubljani.

V stari gostilni Kunstelj smo imeli kosilo na prelepem vrtu s pogledom na dolino Save. Nismo dolgo posedali, ker nas je v mestnem muzeju že čakala kustosinja, ki nas je popeljala po razstavi, posvečeni Antonu Tomažu Linhartu. Zanimivo in duhovito nam je predstavila našega znamenitega dramatika in njegov čas. Sprehodili smo se tudi po čebelarskem muzeju, ki letos privlači obiskovalce tudi zato, ker smo na predlog Slovenije dobili svetovni dan čebel na rojstni dan čebelarja Antona Janše.