Gabrijela Cedilnik: ČRIČEK V DALJAVI JE PESEM ZAPEL

Dvorna Mestne knjižnice Grosuplje, 24. aprila 2018

V dvorani Mestne knjižnice Grosuplje smo v sredo, 24. aprila 2019, ob noči knjige organizirali predstavitev knjige otroških pesmi Gabrijele Cedilnik Čriček v daljavi je pesem zapel.

Pred začetkom prireditve smo po ozvočenju poslušali petje otroškega pevskega zbora, ki ga je na šoli v Šmartnu vodila Gabrijela Cedilnik.

Ljubitelje dobre knjige, ki so se zbrali v dvorani, je nagovorila direktorice knjižnice Rože Kek. “Mestna knjižnica Grosuplje posveča posebno pozornost avtorjem, ki živijo in ustvarjajo v našem okolju in tudi pri organizaciji prireditev se povezuje z deležniki iz našega okolja. Knjiga je temelj naše omike, je naša sedanjost in prihodnost in preživetje in naše sedanje življenje,” je citirala misel pesnika Milana Jesiha. “Knjiga se spominja časa, v katerem je bila zapisana. V književnih delih so najbolj verodostojni tisti opisi življenja, ki so nastali v času, ko so ti ljudje živeli. Pesmi, ki jih je avtorica posvetila svojim vnukom, potrjujejo ravno to. Pesmi so posvečene Martinu, Jakobu, Gaji Gabrijeli Frančiški, Juni in Lukcu. So igrive, nagajive, radožive in nas začarajo, kot nas lahko le otroci. So unikatne in univerzalne za čas, v katerem živimo, zato so še posebej dragocene.”

Noč knjige, ki poteka vsako leto 24. aprila, je prostovoljni samoorganizirani vsenarodni in mednarodni projekt, ki poteka v več krajih po Sloveniji in zamejstvu. Slovenija se je leta 2014 prvič pridružila temu mednarodnemu dogodku, ki podpira in slavi knjigo in branje kot temeljna gradnika zdrave družbe.

V Mestni knjižnici Grosuplje smo se letos temu prazniku knjige poklonili s predstavitvijo nove knjige. Gabrijela Cedilnik je napisala knjigo pesmi za otroke z naslovom ČRIČEK V DALJAVI JE PESEM ZAPEL. Izdal jo je Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica. V knjigi je 17 pesmi o petih avtoričinih vnukih. Ilustracije je prispevala Karmina Zadnik. Na odru knjižnice pa smo se ta večer zvrstili še: povezovalka Marija Samec, sopranistka Ivica Kocjan Anderlič in njen sin Rok Kocjan, Gabrijelina vnuka Gaja Degen z baletom, Jakob Degen kot pianist, pesmi sta brala recitatorja Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje Katja Bricelj in Ivo Puhar, na koncu pa je nastopil še MePZ U3, ki ga vodi Gabrijela Cedilnik.

Redkokdaj doživimo tak nenavaden in izviren začetek literarnega večera. Avtorica, katere knjigo smo ta večer predstavljali, je namesto običajnega pozdrava napisala pesem na melodijo Beatlov Ko jih bom štela 64, ki se nam je vtisnila v spomin iz naše mladosti. Zapela jo je sopranistka Ivica Kocjan Anderlič, na klavirju jo je spremljal Primož Cedilnik.

Hvala iskrena, da ste prišli, vi na ta večer,

praznovati rojstvo nove knjigice, čuti se zdaj rahel nemir.

V krogu domačih, prijateljev vsem nam je lepo,

saj danes z nitko, nitko nevidno prepleteni smo.

Glasba mi polni globine srca, se predam ji vsa,

zborovska, simfonična in komorna, všeč sta mi balet, opera.

Slika, če lepa je, vtis naredi, dušo razsvetli,

kdaj pa kdaj pesem se mi še utrne, vse se lepše zdi.

V meni pretaka športna se kri, čute vse zbudi,

plavam rada, plešem rada kdaj pa kdaj, valček Stravssov, Slavkov morda.

Vogel in Komna zakon sta mi tu v Sloveniji,

mi smučarija je poezija, telo, duha krepi.

Ljubim naravo, ljubim svoj vrt, svoj zeliščni vrt,

ljubim jutra in večere in noči, teh utrinkov polne noči.

Božam drevesa in grme rahlo, iščem v njih navdih,

se zahvaljujem cvetkam zdravilnim in pozdravljam jih.

Gabrijela Cedilnik je bila rojena v Ljubljani, otroštvo in mladost pa je preživela v Škofji Loki. Končala je Pedagoško akademijo in vso delovno dobo je poučevala glasbeno vzgojo v Šmartnu pod Šmarno goro. Z družino, možem Primožem in tremi otroki, je živela v Tacnu.

Z vso ljubeznijo in predanostjo je vodila otroške in mladinske pevske zbore na šoli v Šmartnu. Strokovno se je izpopolnjevala na glasbenih seminarjih, zborovskih šolah. Vrsto let je sodelovala s skladateljem Janezom Bitencem, pianistoma Borutom Lesjakom in Janezom Snojem ter producentom Vilkom Ovsenikom, ki je bil tedaj urednik pri Helidonu. S svojim otroškim zborom je posnela več kot 60 zvočnih kaset in CD-jev z otroškimi, ljudskimi in umetnimi pesmimi in glasbenimi pravljicami. Nastopala je na koncertih, snemala za radio in televizijo, se udeleževala zborovskih tekmovanj v Zagorju in Celju in prejela mnoge pohvale in priznanja. Sodelovala je pri učnih gradivih za glasbo za 2. in 3. razred devetletke. Eno leto je poučevala celo telesno vzgojo. Vsako leto se je udeleževala zimskih in poletnih šol v naravi. V smučanju je tudi tekmovala. Vodila je tudi mešani pevski zbor in moški oktet v Tacnu.

Po upokojitvi se je preselila v Grosuplje. To je bila dobra odločitev in vesela je, da živi v Grosupljem. Mesto ji je všeč, ker je lepo, moderno, zeleno in napredno mesto. Takoj po selitvi se je vključila v Univerzo za tretje življenjsko obdobje Grosuplje. Pred šestimi leti je univerza ustanovila Mešani pevski zbor U3, ki ga vodi skupaj s soprogom Primožem Cedilnikom, kasneje pa je prevzela še Ženski pevski zbor Harmonija iz Ivančne Gorice. Organizira skupne koncerte obeh zborov in tako utrjuje prijateljske vezi med pevkami in pevci.

Ves čas tudi pesni. Glasbo in ritem nosi v sebi, zato ji pesniška beseda lepo teče. Ob posebnih priložnostih so nastajale pesmi o vnukih. Spoznamo jih kot dojenčke, ki že kažejo svoje značajske posebnosti, opazimo jih, kako rastejo in se spreminjajo, raziskujejo svet, ljudi in stvari. Pa saj tako rastejo vsi otroci, zato so pesmice namenjene vsem, ki imajo radi lepo pesniško govorico.

Všeč so ji bile slike Karmine Zadnik in jo je vprašala, če bi kakšno od pesmi ilustrirala. Karmina je pristala in nastale so lepi akvareli. Pesmi je pokazala predsednici UTŽO Grosuplje Andreji Smolič in ta ji je predlagala, naj jih objavi v knjigi. Simona Zorko z JSKD, Območna izpostava Ivančna Gorica, je Gabrijelo zaprosila, naj pošlje deset pesmi in sodeluje na literarnem srečanju piateljev in pesnikov v Ivančni Gorici. Tam je pesmi slišala pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj in jo pohvalila. K izdaji knjige jo je pozvala tudi Simona Zorko in predala slike in pesmi akademski slikarki Joanni Zając Slapničar, ki je knjigo likovno opremila. Marija Samec je prispevala uvodno besedo in knjigo uredila. Pri organizaciji je pomagala tudi Tina Žerovnik.

Posebno pozornost v otroških knjigah pritegnejo ilustracije. S to zanimivo slikarsko temo se je spoprijela Karmina Zadnik. Rojena je bila v Velikih Laščah, že od rosnih mladih let pa živi v Grosupljem. Željo po slikanju je ves čas nosila v sebi. Slikati je začela v skupini Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje. Rada ima barve, tudi v vsakdanjem življenju. V pesmih Gabrijele Cedilnik je takoj začutila barvitost, igrivost in radoživost, zato ji ni bilo težko naslikati ilustracije. Skozi slikanje se srečuje z otrokom v sebi. Izhaja je iz svojega otroštva. Tudi čustveno sta se avtorici ujeli, saj obe nosita v sebi otroško veselje in sposobnost čudenja nad vsem, tudi nad najpreprostejšimi stvarmi in pojavi. S svojimi akvareli je Karmina postavila tudi lepo ozadje na odru. Akvarel ji je všeč, ker je to najbolj iskrena tehnika. Ne prenese popravljanja. Vsaka poteza je enkratna in tudi njo vsakokrat posebej preseneti. Ob ustvarjanju so prisotni samo papir, barve, voda, dober čopič in slikarka ter njen navdih.

Prireditev sta popestrila Gabrijelina vnuka. Gaja Degen vadi balet. Z otroško igrivostjo in pravo gracioznostjo je odplesala balet na glasbo Moskovskega. Jakob Degen je virtuozno zaigral na klavir skladbi francoskega skladatelja Satieja in nemškega skladatelja Burgmüllerja in navdušil s svojim samozavestnim nastopom.

Gabrijelina prijateljica sopranistka Ivica Kocjan Anderlič prihaja s Trebelnega, kjer poučuje na tamkajšnji osnovni šoli. S svojim zvonkim sopranom pogosto sodeluje na proslavah v kraju in požlahtni nastope pevskih zborov, ki jih vodi Gabrijela. Zapela je Gabrijelino pesem na glasbo Beatlesov in v duetu s sinom Rokom Kocjanom še Dve utvi. Besedilo Frana Levstika je uglasbil Davorin Jenko.

Katja Bricelj je domiselno in občuteno recitirala pesmi iz Gabrijeline knjige in vzpostavila pristen stik z njenimi vnuki in z občinstvom. Dve pesmi: Annabel Lee in Veter zahodnik je prebrala kar v angleščini, Ivo Puhar pa se je izkazal z recitiranjem Gabrijelinih slovenskih prevodov.

Gabrijela Cedilnik vodi MePZ U3 ob pomoči korepetitorja Primoža Cedilnika, ki nas je ob zadnji pesmi spremljal na harmoniko. Zapeli smo: Schubertovo Lipo, koroško ljudsko Čej so tiste stezice in Franja Neubauerja Mamica je kakor zarja.

Praznovali smo praznik knjige skupaj z ustvarjalkama pesnico Gabrijelo Cedilnik in ilustratorko Karmino Zadnik in se še nekaj časa zadržali v preddverju ob druženju in pogovoru.

Zapisala Marija Samec

fotografiral Franci Zorko

Foto album, ki ga je pripravila Vera Puhar si ogledate s klikom na ” album”

Video posnetek Braneta Petroviča si lahko ogledate s klikom na “video”