P3200004Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, 20. marca 2015, ob 10. uri
Zgodovina razvoja zunanjosti stavb – stavbne lupine
P3200022

Prisluhnili smo tretjemu predavanju arhitekta in zaslužnega profesorja dr. Petra Fistra iz cikla Razvoj prostora v arhitekturi z naslovom Zgodovina razvoja zunanjosti stavb – stavbna lupina, ki ga organizirata Univerza za tretje življenjsko obdobje Grosuplje in Mestna knjižnica Grosuplje.
Lupina ali fasada stavbe ločuje zunanji prostor od notranjega. Z lupino omejimo prostor in ga oblikujemo. V antiki je lupina lahko odprta, kot so bili manjši okrogli grški templji s stebrišči, centralna in zaprta, ko so bile nekatere okrogle rimske grobnice ob cesti Via Appia, centralna, vzdolžna in odprta kot Panteon v Rimu, da naštejemo le nekaj primerov. Islam je prevzel bizantinsko arhitekturo, vendar jo je podredil regionalnim posebnostim in jo preko Španije posredoval v Evropo.
V srednjem veku v Evropi gradijo po vzoru utrdb, pa naj gre za cerkvene, grajske ali zasebne stavbe. V romaniki lupina izraža predvsem vertikalizem, specializacijo, ideološkost in simbolno varnost. V renesansi in baroku stavbna lupina postane najpomembnejši del oblikovanja arhitekturnega prostora in oblikovalec zunanjega prostora (trga, ulice). Fasade poslikavajo, prednja stena je višja od same stavbe in je le dekoracija. V klasicizmu so obstajali predpisi in naročnik je izbral, v katerem slogu bo fasada njegove stavbe, ali pa so oblikovanje prepustili določenemu arhitektu. Pogosto posnemajo antične elemente, srbijo tudi za kvaliteto bivanja in ne le estetiko. Secesija je z novimi fasadami predvsem pokazala nasprotovanje habsburški arhitekturni praksi.


Moderna arhitektura 20. stoletja sledi matematični kompoziciji, funkcionalnosti, tehnološko novim gradivom in simboliki. Arhitektura ni več prijazna do ljudi, pomembna sta le naročnik in arhitekt. Lupina je namreč dokaz individualnosti, pomembnosti naročnika, avtorjev, ideologije. Kontejnerska arhitektura gradi le na tehnologiji in materialih, kot sta steklo in kovina. Celo stare stavbe preoblečejo v stekleno lupino. Arhitekt dobi 10 % od vrednosti stekla.
Vsaka stavba s svojo obliko odseva čas, v katerem je nastala. Stavbe so se tako skozi čas spreminjale zaradi slogov, ki so se odražali na vseh področjih umetnosti, pa tudi zaradi ideologije in v zadnjem času zaradi tehnoloških dosežkov.
Bodočnost je v tehnološko, ekološko in energetsko popolni arhitekturi. Pozorni pa moramo biti na stare fasade, ki ustvarjajo pozitivno podobo kraja in te bi morali uvrstiti v našo kulturno dediščino.

Naslednje predavanje dr. Petra Fistra napovedujemo za 24. april.
Prispevek pripravila: Marija Samec
Fotografije: Ivo Puhar


 

(Skupno 11 obiskov, današnjih obiskov 1)
 

Oznake: , ,