KONCERT – Figaro na severu 8.junij 2021
Ta veseli dan
Lepo pozdravljeni, po dolgem letu, ko nas je pandemija prisilila v osamitev. Draga , zvesta publika, veseli smo drug drugega, kajne?
Tema, ki so jo naši glasbeniki pripravili za današnji koncert, je času primerna – smo na pragu poletja, veselja in smeha nam je primanjkovalo vso zimo in kaj je bolj veselega, radoživega, sproščenega kot svadba, ohcet? No – ne katerakoli , to bo « La folle journee ou le marriage de Figaro«, Ta veseli dan, torej.
Ampak – Kdo je bil Figaro?…. Predvsem imamo opravka s štirimi genialneži. Naj jih naštejem: prvi – Pierre Augustin de Beaumarchais, drugi – Wolfgang Amadeus Mozart, tretji – Anton Tomaž Linhart in četrti Gioacchino Rossini. A vsi zadnji trije so se vračali k prvemu.
Zazrimo se nazaj, v čas razsvetljenstva – in si zapomnimo eno letnico – 1789 -. Ni si je težko zapomniti. Da, to je letnica francoske revolucije. No, vse se je dogajalo nekaj pred tem letom in nekaj po njem.
V tem času je bila na francoskem gledališkem nebu samo ena mednarodna zvezda – Pierre Augustin Carron de Beaumarchais (in samo eno ime v rangu DonKihota in D’Artagnana – Figaro)
Ta nadarjeni Beaumarchais, pisatel, komediograf, pustolovec in zakulisni politik je imel silno razgibano življenje.(1732 -1799) 57let/ Našel je pot na francoski dvor v času obeh Ludvikov, XV. in XVI., bil včasih v milosti, včasih v nemilosti (njegov brivec je bil nekaj let prepovedan) in v liku Figara so tudi očitne poteze samega avtorja.
Pravzaprav je nastala trilogija: 1.komedija: Seviljski brivec je bil uprizorjen 1775 in čez 4o let ga je Gioacchino Rossini uglasbil v še danes nadvse popularno opero z istim naslovom.
2. komedija: Figarova svatba 1784 in že čez dve leti fantastična Mozartova opera 1786 in poleti 1790 Linhart že piše Matička.
3. komedija je danes manj izvajana, imenuje se La mere coupable (Mama je kriva) iz leta 1792
V prvi Figaro pomaga pri ženitvi grofa Almavive, v drugi se ženi Figaro, tretja se dogaja 20 let pozneje, ko Figaro in Suzana spet rešujeta grofovske zaplete.
In pri vseh uprizoritvah so bile težave. To je bila namreč doba velikih zgodovinskih in družbenih sprememb. Meščanstvo z revolucionarji so s silovito strastjo zahtevali spremembe, na drugi strani pa so se rojalisti in cesarstva temu silovito upirali.. To so bila hudo nevarna leta. Skoraj nihče je ni odnesel brez posledic, lahkok si končal pod giljotino ali pa na vislicah. Tudi Beaumarchais sam, ki je s Figarom prav spodbujal revolucionarne ideje je na koncu komaj preživel revolucijo in umrl v revščini.
Dramatične spremembe so tedaj iz Francije preko Dunaja pljusknile tudi k nam. V krogu barona Žige Zoisa je deloval tudi naš odlični zgodovinar in prvi dramatik Anton Tomaž Linhart. Prav on je s peščico izobražencev izsilil slovenščini vstop v ljubljansko plemiško gledališče, kje sta se šopirili le italijanščina in nemščina. In to je storil z Županovo Micko in veseloigro »Ta veseli dan ali Matiček se ženi.« Ko ju danes poslušamo , preslišimo marsikaj takega kar pred 200 leti ni bilo le lahkotna zabava marveč tudi ostra satira , hudo očitanje in obtožba. Cenzura jim je bila ves čas za vratom in to upravičeno če se samo spomnimo Matičkovih besed na baronov račun: » Ali je kaj boljši kakor jaz? … Vzemi mu denarje, žlahto, ime, potegni mu dol to prazno odejo in postavi ga tja, kakor je človek sam na sebi, tak ne bo vreden, da bi on meni služil …
Vse te letnice smo omenjali zato, da bi razumeli , kako presenetljivo hitro so po tedanji Evropi potovale ideje, s knjigami, z glasbo, seveda s kočijami … brez telefonov, interneta in letal. In potovale so vse do severa in to glasbo bomo danes poslušali
Švedsko – finski klarinetist in skladatelj Bernhard Crusell je bil rojen istega leta kot je bil napisan Seviljski brivec – 1775. Navduševal ga je Mozart. Bil je najbolj mednarodno poznan finski glasbenik pred Sibeliusom.
Njegov nemški sodobnik Franz Danzi -1763 pa je bil čelist in skladatelj. Njune kvartete bodo danes izvajali glasbeniki , ki jih zdaj vabim na oder .
Prvič gostuje pri nas klarinetist Mate Bekavac, violo bo igrala Gea Pantner Volfand in tu sta še naša draga Mojca in Martin Sikur – violina in čelo.
Uvodni nagovor je pripravila in prebrala Katja Bricelj
Fotografije iz arhiva Mestne knjižnice Grosuplje