Preživljamo težke čase. Še včeraj nadvse živahen utrip življenja v našem mestu je skoraj povsem zamrl. Ulice so prazne. Dejavnosti, s katerimi smo se še pred kratkim aktivno ukvarjali in ki so nam, upokojencem, krajšale čas, so povečini obmirovale. Ker ne želimo ogrožati sebe ter predvsem drugih, smo doma.
Toda stari pregovor prav: »Vsaka stvar je za nekaj dobra.« Sedaj imamo nekaj več časa tako zase kot za svoje najbližje. Imamo pa nekaj več časa tudi za nekatere stvari, za katere nam je včasih zmanjkovalo časa.
Univerza za tretje življenjsko obdobje nam je v preteklosti prav gotovo popestrila jesen našega življenja. Sedaj so seveda marsikatere od številnih aktivnosti znotraj univerze neizvedljive. Ne pa vse. Udeleženci že XIV. foto delavnice v okviru UTŽO Grosuplje se ne damo. Sodobna tehnologija nam je omogočila, da smo ostali povezani in da, sicer na daljavo, pa vendarle pridobivamo nova znanja s področja fotografiranja in dodelave ter obdelave fotografij. Možnosti našega gibanja ter iskanja motivov so sedaj sicer omejene, toda z malo truda in domišljije je zanimive motive videti tudi tam, kjer jih v normalnih razmerah morda sploh ne bi opazili. Čudovito veduto svojega kraja lahko fotografiramo kar s svojega okna ali balkona. V tej prebujajoči se pomladi pa je veliko zanimivih motivov tudi na domačem vrtu. Posnetek sosede, ki z zaščitno masko na obrazu odhaja po nujnih nakupih, bo verjetno, vsaj upam, kmalu neponovljiv in bo zato imel svojo zgodovinsko vrednost.
Mentor udeležencem po elektronski pošti pošilja navodila in teoretične razlage ter primere, udeleženci pa mu v pregled pošiljajo svoje izdelke. Cilj, to je pregledna zaključna, vsakoletna razstava, je tako ostal dosegljiv. Razstava torej bo. Edino vprašanje, na katerega pa žal še nimamo odgovora, je: »Kdaj?«
Udeleženci XIV. foto delavnice v okviru UTŽO Grosuplje se ne damo in delamo naprej. Za sedaj smo okuženi, kot je dejal eden izmed udeležencev, samo s »foto virusom«, ki pa je prijazen in nas spodbuja h kreativnosti in nenehnemu odkrivanju lepot risanja s svetlobo.
Zapisal Franci Zorko – mentor
