V zimskem času smo to turo že prehodili. Bil je sneg in nismo mogli do cilja, do vrha Povna peč. Obljubil sem, da bomo v toplih mesecih pot ponovili in osvojili vrh.

V soboto, 27. 5. 2017, smo se v skromni udeležbi napotili proti Ljubelju. Bil je lep, sončen dan. Lagodno smo se od predora napotili po cesti proti nekdanjemu mejnemu prehodu, ki je bil više v gori kakor današnji prehod. Po vijugasti cesti smo počasi lezli v višave in uživali v lepih razgledih na okoliške vrhove. Prvo se nam  je prikazala

Begunjščica, vrh nasproti Ljubeljskega vrha. Malo više sta se nastavljala vrhova Ljubeljska Baba ter Veliki vrh na Košuti. Kmalu smo prišli do mejnega prehoda. Ogledali smo si obeliska na prehodu ter si prebrali kratko zgodovino  mejnega prehoda. Že davno so tukaj

potovali iz Kranjske na Koroško in nazaj. Obeliska je postavila Dežela Kranjska leta 1728 v čast cesarju Karlu VI. Od leta 1586 do 1727 je bil na mesto useka, kot ga vidimo danes, kakšnih 100 m dolg predor.  Zemeljski udori so predor zasipavali, zato so leta 1727 odstranili kamenje in naredili usek.

Mimo koče smo se napotili proti Povni peči. Pot se vije po slemenu po gozdu. Ogledovali smo si okolico ter kmalu zagledali navpične stene Povne peči. Pot vrh elegantno zaobide in na drugi strani smo brez težav prišli nanj. Uživali smo v lepem razgledu, pokukali po naših vrhovih ter si ogledali pokrajino na avstrijski strani. Kmalu smo se vrnili do koče in še tam malo počili.

Spust do parkirišča je bil hiter. Odložili

smo nahrbtnike ter si šli ogledat naselje Ljubelj. Pod cesto je cerkav in nekaj hiš. Ogledali smo si cerkev svete Ane, po kateri se dolina imenuje Šentanska. Zraven stojijo lepa Bornova hiša in nekaj kmetij. Na koncu smo se ustavili še na prostoru nekdanjega koncentracijskega taborišča.

Doživeli smo lep in uspešen zaključek sezone.

Besedilo in fotografije: Anton Rajh

Oznake: Povna peč