Petek, 4. marec 2016
Tudi ta prvi petek v mesecu, petek, ki je namenjen pohodništvu, smo raziskovali bližnjo okolico našega mesta. Zapeljali smo se le 13 km od Grosupljega, do Turjaka, ter se podali po poteh Turjaške Rozamunde. Najprej smo si ogledali zdaj že prav lepo obnovljeni grad. Žal smo ga lahko občudovali le od zunaj, kajti grad za obiskovalce odprejo šele spomladi. Lahko pa smo si
ogledali mogočno lipo, ki stoji pred vhodom v grad in ki jo je Prešeren morda – pač v skladu s pesniško svobodo – razglasil kar za hrast. Morda pa je
hrast, pod karterim je Turjačan gostil Rozamundine snubače, stal na grajskem dvorišču in ni preživel težkih spopadov med 2. svetovno vojno. Četudi je lipa pred vhodom samo lipa, pa je vredna ogleda in občudovanja. Stara je prek 300 let, domačini pa verjamejo, da ima že 700 let, in njen obseg je 7 metrov.
Od gradu smo se vrnili v vas Turjak ter se, kot nas je usmeril kažipot, podali proti Bajdinškim slapovom, ki so bili naš naslednji cilj. Spotoma smo si na pokopališču še ogledali grobnico družine Auersperg, ki je imela v lasti Turjaški grad.
Spust skozi zasneženi gozd in po razmočeni poti v grapo, po kateri teče potok Bajdinc, je že dal slutiti, da pot ob potoku ne bo preprosta. In res je bilo tako. Bajdinške slapove bo treba obiskati v kakšnem bolj suhem in toplem vremenu. Tokrat sta se do prvega povzpela le
naš vodič Tone in pogumna Pavla. Ostali smo ju počakali pri mostičku, potem pa smo se skupaj zagrizli v strmo brezpotje (Tonetova smer) na drugi strani grape in po pol ure prišli do glavne ceste, ki iz Škofljice
vodi proti Turjaku. Na drugi strani ceste pa nas je čakal s soncem obsijani sveti Ahac.
Nanj smo se povzpeli iz vasi Mali Ločnik, v kateri smo si v kozolcu ob poti mimogrede ogledali še lepo zbirko starega kmečkega orodja.
Cerkev vrh stožčaste Gore (748 m) je Andrej Turjaški v spomin na svojo
zmago nad Turki pri Sisku na dan svetega Ahaca leta 1593 dal posvetiti prav temu svetniku. Sicer pa obiskovalca preseneti s svojo mogočno, čokato obliko in nizkim zvonikom, ki se ne drži cerkve in ki se mu vidi, da je v času turških vpadov služil kot obrambni stolp. Vrh Gore je precej
porasel, ker pa na drevju še ni bilo listja, smo med golimi vejami ugledali celo Triglav, pa tudi mogočni Turjaški grad globoko pod sabo.
Počitek in malica na soncu sta pregnala utrujenost iz naših nog in dobre volje smo se skozi Mali Ločnik in čez most nad potokom Bajdinc vrnili v vas Turjak in tako zaključili še en prijeten pohod po premalo poznanih krajih v naši okolici.
Prispegek pripravila: Vida Curk
Fotografije: Anton Rajh in Vida Curk
Oznake: Bajdinški slapovi, Turjak, Turjaška Rozamunda, Turjaški grad