Petek, 19. februar 2016

Res je, pogled v nebo ni bil prav vzpodbuden,  nekaj so dodale še počitnice in tako smo se v petek, 19. februarja, pred Kulturnim domom za pohod na Krim  zbrali le trije pogumni pohodniki Univerze za 3. življenjsko obdobje, družbo pa nam je delal še mladi planinec Tej. V Iški se nam je pridružil prijatelj iz Ljubljane  in malo pred osmo uro smo začeli s prvim vzponom.

Sprva je bila pot še kopna, pozneje pa je bilo snega vedno več in če bi skozi oblake pogledal kak sončni žarek, bi bil Gornji Ig lahko tudi pravljična vas, ki spi pod snegom. O jami Velika Pasica, ki leži na obrobju Gornjega Iga, smo

se lahko poučili le na informacijski tabli, vhod v jamo je namreč zaprt. Jama, čeprav je sorazmerno majhna, dolga je 105 m, je znamenita zaradi svoje biološke raznovrstnosti.  Na podlagi primerkov iz nje je bilo doslej opisanih kar 13 novih vrst kopenskih in vodnih podzemnih živali, kar je izjemno tudi v svetovnem merilu.
Pot smo nadaljevali mimo jame proti vrhu Krima in kot bi tudi vreme cenilo naš pogum, so se oblaki pričeli trgati in na vrhu nas je pozdravilo sonce.
V topli sobi Doma na Krimu smo posušili vlažne vetrovke, se okrepčali in se prijetno razgibani po isti poti vrnili do Iške, kjer nas je čakal avto.

Prispevek pripravila: Vida Curk
Fotografije: Anton Rajh, Vida Curk

Oznake: Krim