Vabilo na pohod na Soriško planino – po vrhovih Rapalske meje – Univerza za 3. življenjsko obdobje Grosuplje

Datum: 18.10.2013
Cilj: SORIŠKA PLANINA – po vrhovih Rapalske meje
Zahtevnost: lahka označena pot
Čas hoje: 4 ure
Zbirno mesto: pred Kulturnim domom Grosuplje ob 7. uri
Tokrat vas vabim na Gorenjsko. Odpravili se bomo na Soriško Planino, vendar se zanimivosti začnejo že prej.Peljali se bomo mimo Železnikov, prevozili bomo Zali Log, potem se pa začne učna ura zgodovine. Zavili bomo desno proti vasem pod Ratitovcem: Ravne, Torka, Zabrdo, Zg. Danje. Ogledali si bomo mogočne kmečke hiše, zgrajene v posebnem načinu, videli bomo kozolce z zidanimi stebri. Ogledali si bomo kmečko arhitekturo tirolskih prednikov prebivalcev pod Soriško planino.
Od tu se bomo odpeljali do Litostrojske Koče, kjer bomo zaparkirali. V naslednji uri se bomo povzpenjali do sedla in nekdanje vojaške poti (mulatiere) .Tukaj bomo trčili na»Rapalsko mejo«.Tokrat samo kratka osvežitev spomina: po 1. svetovni vojni je velik del slovenskega ozemlja pripadel Italiji. Meja je potekala po črti: Peč, Jalovec, Triglav, Bogatinsko sedlo, Možic, Črni Vrh nad Cerknim, Blegaš, Bevkov Vrh, Hotedršica, Planina Javorniki, Bička Gora, Snežnik, Kastav, Reka. Italija je že leta 1931 začela graditi »Alpski zid« (Vallo Alpino).Vso kopno mejo v Alpah je proti vsem sosednjim državam utrdila s sistemom bunkerjev. Kraljevina Jugoslavija je na pobudo generala Leona Rupnika kot obrambno linija proti napadu Italije.zgradila podoben obrambni sistem, imenovan »Rupnikova linija«.
Leta 1921 so mejo označili z mejnimi kamni, označenimi z letnico 1920. V rajonu Lajnar – Možic je stalno živelo kar 300 vojakov, oboroženih s pehotnim orožjem.
Po mulatieri se bomo napotili levo in osvojili vrh Lajnar (1549 m).Tukaj bomo videli tudi nekdanjo italijansko vojašnico.Uživali bomo ob lepih pogledih na Baško Grapo, Bohinjsko jezero … Nato se bomo odpravili na naslednji vrh Slatnik (1609 m).in nato še na najbolj znan hrib v Soriškem pogorju na Možic (1603 m).Možic ima na vrhu litoželezno kupolo z na vse štiri strani so razporejenimi strelskimi linami – prava utrdba. Od tukaj se bomo mimo vojašnice pod Možicem vrnili nazaj do Litostrojske koče. Koča bo odprta in privezali si bomo dušo in potešili glad.
Gori po vrhovih bo mogoče brilo, zato ne pozabite vzeti toplih oblačil, rokavic in tudi ne kačje sline, ki te ogreje in obvaruje pred prehladom.Vzemite tudi baterije – ogledali si bomo utrdbe.
Besedilo: Anton Rajh
Avtor fotografij je Janez Medvešek