Naši pohodniki s Tretje univerze Grosuplje so se že tako navadili na pohode po Dolenjski, da sem jih še enkrat popeljel med zelene dolenske griče, tokrat na etnološki pohod.
V soboto, 16. 3. 2019, smo se torej zapeljali do vasi Bojanji Vrh. Čas naših dedkov in babic nam je pričarala ETNOLOŠKA ZBIRKA NOSE.
Prijazna zakonca Anica in Štefan Nose, lastnika kozolca toplarja, sta z velikim navdušenjem in z ljubiteljsko žilico postavila razstavo starih poljedelskih predmetov in orodja
in pripomočke domačih rokodelcev, kovačev, kolarjev, mizarjev, mesarjev…, da se ohrani spomin našim potomcem na naše prednike. Zbirka je napolnila prostore kozolca do zadnjega kotička, zato sedaj razmišljata že o širitvi prostora.
Ob prihodu zjutraj smo bili počaščeni z jutranjo dobrodošlico – dobili smo domače specialitete, orehovec, borovnice, sadjevec…, da so nas ogrele, kajti zunaj je bilo hladno.
Najprej smo si ogledali kaščo, ki sta jo zbiratelja pripeljala od drugod in jo namenila večjim predmetom. Tukaj so razstavljene prve mlatilnice, vetrnjaki (pajklni), kovaški meh s kovaškim orodjem, leseni vozovi parizarji, kolarska delavnica z nedokončanimi lesenimi kolesi, kmečki vozovi, vozovi za praznične dni – zapravljivčki. Videli smo zbirko plugov, od lesenega dvostranskega, ki je imel samo rezilo železno, do masivnega železnega pluga, omejenega z dvema verigama, da ni ušel iz smeri.
V kozolcu je zbirka gospodinjskih predmetov, ki so jih uporabljali v 19. in v 20. stoletju pri vsakdanjih opravilih v kuhinji: lončena in litoželezna posoda, mlinčki za kavo, pražilec za kavo, pinja, likalniki, košare, jerbasi, pribor za šivanje, šivalni stroji… Zelo zanimiva je zbirka obrtniškega in rokodelskega orodja, ki so ga uporabljali tesarji, čevljarji, sadjarji, mizarji, lončarji, krojači…
Na prostoru pred kozolcem so razstavljeni prvi poljedelski stroji na pogon z vprego – kosilnice, odkopalniki krompirja, obračalniki mrve – na latah kozolcepa je izobešeno orodje – kose, grablje, vile, brane, nekaj plugov…
V mislih se je marsikdo spomnil na lepe stare čase, ko smo delali pri pospravljanju sena, pobirali smo krompir, nekateri smo pomagali pri predelavi lanu, pobirali smo sadje, punce so
uporabljale mlinčke za kavo, ogrevale stare peglesne, morale so biti lepo zlikane za kmaši… Bilo je to romanje v našo mladost. Dobre volje in vzhičene od spominov nas je Anica povabila v ogrevan prostor, v gašperju je prijetno pokljalo, pripravila nam je kuhanega vina ter nekaj peciva, kot se spodobi na dobri kmetiji.
Ogreti in dobre volje smo se po Rimski cesti odpravili proti Zagradcu. Tam si bomo ogledali še Gregorjev sejem. Skozi vasi Veliko Kompolje in Malo Kompolje in skozi gozd smo prišli na
Kitni Vrh. Ogledali smo si s kmečkimi starinami obložen kozolec. Res lep okras vasi in ponos vaščanov. Mimo Gabrovke smo kmalu prišli v Zagradec. Bili smo malo pozni, vendar nas je prišel pozdravit predsednik tamkajšnjega
Turističnega društva g. Slavko Blatnik. Prodajalcev na sejmu ni bilo veliko, vendar je bila ponudba lepa, od lepih spominkov in jabolk, lepo ohranjenih za ta čas, do domačih mesarskih izdelovi…
V lokalu Pizzeria Toplar smo se malo spočili ter nabrali moči za povratek po isti poti.
Napisal Anton Rajh, fotografiral Ivo Puhar
Več fotografij si lahko ogledate s klikom na album.
Oznake: Etnološka zbirka Nose, Gregorjev sejem, Zagradec