Vsakoletna zaključna ekskurzija UTŽO nas je letos vodila po Koroškem, po Podjuni. Peto predavanje arhitekta dr. Petra Fistra z naslovom Zgodovina utrdb s poudarkom na protiturških taborih smo združili z ogledom koroških taborov, da bi lažje razumeli, zakaj je bil protiturški tabor Cerovo obnovljen tako, kot ga danes vidimo.
V petek, 15. maja 2015, na dan, ko praznuje mokra Zofka, smo se odpravili na pot, v strahu, da bomo imeli pokvarjen dan. Pa se je vse dobro izšlo.
Dr. Fister je že v avtobusu začel s predavanjem o taborih in nam še pred Jezerskim pokazal, kje so bile turške šance, obrambni zid, ki naj bi pomagal ustaviti turško vojsko. Nekako v isti čas spada hospic, prenočišče za popotnike iz 16. stoletja, danes imenovan Jenkova kasarna na Jezerskem. Postavili so ga stiški menihi. Posebna znamenitost je prvo stranišče kot poseben prostor v tem delu Evrope v tistem času. Postanek za jutranjo kavo je bil kratek in že smo se preko nekdanjega mejnega prehoda po vijugasti cesti spustili v dolino, občudovali 12 m visoko sliko sv. Krištofa na skalni steni in tatrmane, lesene skulpture, ki krasijo vodne izvire s pitno vodo.
V Železni Kapli smo se srečali z župnikom Poldetom Zundrom v župni cerkvi sv. Mihaela. Zanimivega duhovnika in kulturnega delavca v kraju je nazorno predstavila etnologinja Majda Fister. Poleg duhovniških obveznosti deluje na kulturnem področju. Te dni pod njegovo režijo igrajo igro Hamlet iz Železne Kaple. Z vztrajnostjo in potrpežljivostjo je vzpostavil znosen odnos med obema jezikovnima skupnostma. Obnovil je komendo Rebrca, kamor smo bili namenjeni. Po poti smo videli še ene turške šance, ki pa zaradi izdaje domačina Turkov niso zadržale, zato so vas oropali in požgali. Na Rebrci smo poleg cerkve videli kostnico, ki v spodnjih prostorih še hrani kosti, v zgornjem nadstropju pa je kapela. Vsako poletje se tu zbirajo mladi na trijezičnih delavnicah. Komendo so zgradili vitezi Jurjevci, da bi organizirali obrambo kmečkega prebivalstva v teh krajih, pa so uspeli postaviti le komendo, ljudje pa so si pomagali sami tako, da so gradili protiturške tabore.
Naslednji postanek je bil v Tinjah, v katoliškem Domu prosvete Sodalitas, ki ga vodi rektor Jože Kopeinig. Tudi njega in njegovo delo ter pomen nam je predstavila Majda Fister. Po kosilu nas je rektor popeljal po domu, nam z mnogimi citati iz književnosti, psihologije in filozofije razložil nekaj slik Valentina Omana in mozaik patra Marka Rupnika v kapeli. Občudovali smo njegovo poznavanje proze in poezije, psihologije in filozofije, iz katerih je črpal misli, s katerimi je podkrepil svoj pogled na umetnost.
V Djekšah smo si z razlago dr. Fistra ogledali pravi večji tabor s cerkvijo sv. Martina. Kraj na pobočju Svinške planine leži na robu ozemlja, kjer so še živeli Slovenci. Danes živi v župniji le pet družin, ki se štejejo za Slovence. Župnik Valentin Gotthardt iz Ziljske doline še vedno mašuje dvojezično. Prijazno nas je sprejel in pospremil tudi v Knežo, da nam je odprl še manjšo podružnično cerkev s taborskim obzidjem. Bogat zlati oltar v cerkvi nas je presenetil, saj tako visoko v hribih nismo pričakovali take lepote. V pogovoru z njim smo začutili, kako so Slovenci, ki živijo daleč stran od matične domovine, veseli, ko pridejo gostje iz Slovenije, da lahko govorijo slovensko. Želeli smo slišati ziljsko narečje in povedal nam je nekaj o sebi in družini, iz katere izhaja.
Dan se je že nagibal v večer, zato smo opustili še nekaj načrtovanih postankov in se mimo Celovca čez zamegljeni Ljubelj vrnili v Slovenijo, obogateni z novim vedenjem o obrambi proti Turkom, ki je skupaj s pasom taborom v Sloveniji tja do slovensko-italijanske meje ustavila turško vdiranje v zahodno Evropo. Razmisleke in napotke za življenje Jožeta Kopeiniga pa smo še dolgo premlevali v sebi in iskali odgovore na vprašanja, kdo smo in kakšni smo kot ljudje do sebe in do drugih.
Hvaležno smo se zahvalili etnologinji Majdi Fister za organizacijo tako poučne ekskurzije in arhitektu dr. Petru Fistru, da nam je približal zgodovino in pomen protiturških taborov, teme, ki se tiče tudi naših krajev, saj imamo na svojem območju edini v popolnosti obnovljen protiturški tabor v Sloveniji.
Prispevek pripravila: Marija Samec
Fotografije: Franci Zorko
Oznake: Fister, izlet, Koroška, turški tabori