Vabilo na pohod po Ostrovrharjevi poti

Kdaj: v petek, 1. 4. 2016
Cilj: Debenji/Debni vrh 530 m
Zahtevnost: lahka označena pot
Čas hoje: 2 uri gor, 2 uri dol, skupaj 4 ure
Višinska razlika: 254 m
Zbirališče: ob 7h pri Kulturnem domu Grosuplje

Spoštovane planinke in spoštovani planinci!

V petek, 1. 4. 2016, vas vabim na izlet po Ostrovrharjevi poti. Romanca pesnika Franceta Prešerna govori o hrabrem vitezu Ostrovrharju, ki je vnel srce Turjaške Rozamunde, doma pa naj bi bil z Ostrega vrha. Pogledat gremo, kje je ta vitez imel svoj grad.

Peljali se bomo do vasi Podgrad na robu Ljubljane pri Zalogu. Podgrad je zelo staro naselje. Nastalo je na ugodni legi na sotočju štirih rek: Save, Ljubljanice, Kamniške Bistrice in Besnice. Na strateško pomembnem mestu so Ostrovrharji že zelo zgodaj zgradili prvo trdnjavo – po Valvasorju naj bi Stari grad Ostrovrharjev nastal okrog leta 1015. Na Podgradu so lani praznovali tisočletnico gradu Ostri vrh.

Pot se prične na robu vasi Podgrad, kjer je zraven ceste majhno parkirišče. Oznake nas kmalu usmerijo v hrib. V nekaj minutah bomo šli mimo Novega gradu Osterberg. Ogledali si ga bomo od daleč, ker je v zasebni lasti. Sedaj se bo pot še malo dvignila in sleme nam bo nudilo zanimiv razgled proti dolini. Opazili bomo tudi zanimivo obeležje. V letih 1941 – 1945 je tekla po slemenu Kašeljskega hriba državna meja med Kraljevino Italijo in med Nemškim rajhom. Na vrhu so še vidni betonski stebri stražnih stolpov. Nadalje nas bo pot popeljala mimo Ostrovrharjevega studenca in kmalu bomo na križišču poti. Mi bomo zavili na desno in se usmerili na

Debenji ali, kot mu pravijo domačini, Debni vrh (530 m), ki je najvišja vzpetina Kašeljskega hriba. Od tu se bomo vrnili nazaj na križišče in v nekaj minutah dosegli Ostri vrh (483 m). Ogledali si bomo ostanke gradu ter pot nadaljevali do kamnoloma mlinskih koles. Edinstven spomenik naravne in kulturne dediščine v Evropi. Kamnolom je spomeniško zaščiten in je na evropskem seznamu kulturne dediščine. Po ocenah naj bi v njem izdelali več tisoč mlinskih koles, proizvodnja je trajala vse do začetka 20. stoletja.

Po ogledu kamnoloma se bomo po drugi poti spustili v dolino Besnice ter se vrnili do avtomobilov.Vreme bo sončno, pijačo in malico imejte v nahrbtniku.

Vabljeni!
Zaželena predhodna prijava na izlet.

Prispevevek pripravil: Anton Rajh
anton.rajh@gmail.com, 031 236 801
Fotografije: Anton Rajh