Šentrumar in Krka na meglen jesenski dan

Ponedeljek, 8. 12. 2014

Zaradi slabe vremenske napovedi smo pohodniki Univerze za tretje življenjsko obdobje naš pohod prestavili s petka na ponedeljek, 8. decembra 2014. Mogoče je bilo krivo turobno jutro ali pa ponedeljek, ki za nekatere ni bil pravi dan, da se nas je na zbirnem mestu zbralo samo osem pohodnikov.
Najprej smo se zapeljali v Ivankin rojstni kraj, na Malo Ilovo Goro, kjer smo si ogledali novo kapelico z mozaikom vstalega Kristusa, delo patra Marka Ivana Rupnika. Ogledali smo si tudi zunanjost cerkve Povišanje svetega Križa, ki jo je leta 1996 blagoslovil nadškof Alojzij Šuštar. Nadaljevali smo z vožnjo v Hočevje, kjer smo pri gasilskem domu parkirali avtomobile. Mimo cerkve svetega Jožefa iz 17. stoletja smo zavili na poljsko pot, ki je kmalu prešla v gozd. Na razcepu smo zavili desno po Milanovi poti in v 45 minutah prišli do razgledišča na 677 metrov visokem Šentrumarju. Zaradi megle smo bili prikrajšani za razgled na bližnjo okolico, zato smo se kar hitro spustili nekaj deset metrov po poti nazaj do prve gobarske koče v Evropi. Koča je odprta ob nedeljah, njen upravitelj pa je Društvo gobarjev Štorovke. Jedilnica je bila odprta, tako smo lahko v zavetju koče pomalicali. V jedilnici smo videli vejo, ki je prebila leseno oblogo ob spomladanskem žledu. Po isti poti smo se vrnili do parkiranih avtomobilov.

Z vožnjo smo nadaljevali v dolino Krke. Na vzpetini sredi vasi Krka stoji mogočna cerkev svetih Kozma in Damijana, zavetnikov zdravstvenih delavcev. Tam smo tudi pustili avtomobile. Cerkev je bila omenjena že v 12. stoletju, današnjo baročno cerkev pa so sezidali leta 1757. Sliko Kozme in Damjana na glavnem oltarju je naslikal Matevž Langus. Nekdaj je bila znana romarska cerkev in ena izmed najpomembnejših na Kranjskem. Zaradi maše smo si notranjost cerkve ogledali na hitro in odšli do izvira Krke. Pred vasjo Gradiček je izvir Poltarice, ki je prvi pritok Krke. Nad izvirom Poltarice je že v 11. stoletju stal grad Vrhkrke, od katerega so danes vidni le sledovi ruševin. Leta 2003 so nad izvirom odkrili tudi kraško jamo Poltarico. Skozi vasico Gradiček smo odšli še do Krške jame. Reka Krka priteče na površje izpod skal pod vhodom v jamo, ob večjem deževju pa podzemne vode v slapu privrejo iz same jame. Za obe jami je značilen bogat podzemni živalski svet – tudi človeška ribica.
Pot smo nadaljevali na Muljavo, kjer smo si v Gostilni pri Obrščaku ogledali lepo poslikano Jurčičevo sobo in obudili spomin na nekatera njegova literarna dela. Ob kavi smo še malo poklepetali in strnili vtise.
Čeprav smo bili nekateri že večkrat v teh krajih, jih je vredno vedno znova obiskati, saj je lahko v različnih letnih časih in vremenskih razmerah pot povsem drugačna.
Za konec še misel Nejca Zaplotnika: »Kdor išče cilj bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.«