21. marec 2014
Na željo mnogih pohodnikov smo si, naveličani celinskega vremena, šli ogledat hribovje Slovenske Istre. Ogledali smo si nekaj vasi, se pogovarjali z domačini in zvedeli marsikaj lepega o Istranih.
Najprej smo si ogledali vas Padna. Parkirali smo pod vasjo ob glavni cesti. Neusmiljeno smo se morali takoj zagristi v hrib in v pol ure smo prišli v Padno. Na robu vasi nas je že čakal g. Valerij Lovrečič. Skozi vas nas je popeljal do zanimive vaške cerkve sv. Blaža. Starinoslovci in drugi strokovnjaki iz Muzeja Sergeja Mašere iz Pirana so o cerkvi odkrili nenavadno zanimivosti. Cerkev je prvotno merila kot malo večje kapele in je bila obrnjena na vzhod – proti Jeruzalemu. V poznejšem času so jo povečali in dogradili ter jo obrnili proti zahodu – proti Rimu. To dokazuje, da cerkev obstaja na tem hribu že skoraj dva tisoč let. V cerkvi je pod kropilnikom znamenitost, podstavek iz 9. stoletja.
Ob cerkvi je v prenovljenih prostorih nekdanje šole Galerija Božidarja Jakca. S ponosom nam je g. Valerij pripovedoval o življenju umetnika Jakca, ki je v Padni obiskoval svoje sorodnike. Pred odhodom nas je pogostil pred svojo hišo z dobrotami z domače zemlje. Poskusili smo domače vino, pristno, hladno stiskano olivno olje, vložene olive. Vse je bilo tako vabljivo, da smo nekaj stvari na koncu pohoda kupili še za s seboj.
Lepa pot, kolovoz, nas je vodila naprej med njivami in nasadi oljk proti naslednjemu cilju, proti Novi vasi. Spotoma so se še tu in tam našli šparglji. Nova vas leži na griču. V vasi sta spomenika padlim v drugi svetovni vojni in žrtvam fašističnega nasilja. Nenavadno znamenita je cerkev Marije Rožnovenske. Ločeno od nje je zgrajen 26 m visok zvonik, na vrhu katerega je kip sv. Jožefa.
Pot nas je vodila naprej v dolino, kjer smo prečili potok in se povzpeli do našega tretjega cilja, do vasi Sveti Peter. To je zanimiva istrska vas s stisnjenimi hišami ob glavni cesti. V vasi je največja zanimivost etnološki muzej Tonina hiša. Ga. Marija Blažec, vaščanka, nam je z zanosom pripovedovala o kmečkem življenju Istranov v 19. stoletju. Ukvarjali so se z vinogradništvom, sadjerejo, živinorejo, najbolj donosno je seveda bilo pridelovanje oliv in olivnega olja. Muzej je v dobro ohranjeni kmečki hiši iz 19. stoletja. Kletni prostori so služili za mletje in stiskanje oliv – vse naprave se skupno imenujejo torkla. Olive so v posebni napravi na konjsko vprego najprej zdrobili. Zmleto maso so skupaj z mletimi koščicami naložili v okrogle, iz lanu pletene košare ter jih naložili v posebno prešo, kjer so iz mlete mase iztiskali olivno olje. Težko delo in hkrati druženje v zimskem času.
Polni vtisov in lepih spoznanj smo se napotili v dolino do naših konjičkov. Pot se je malo zavlekla, kajti na koncu smo morali še »na mokro« prečkati potok Drnovko. Vse se je dobro izteklo. Za nagrado smo se zapeljali še v Koper, ogledali smo si morje in ga tudi poskusili. Voda je še zmeraj slana, bila je pa že toliko ogreta, da bi bila primerna za kopanje – za prave junake. Ko se je zmračilo, smo se odpravili proti domu.
Zapisal Anton Rajh
Fotografije Branka Šinkovec in Marija Zajc
